-
1 question
['kwes ən] 1. noun1) (something which is said, written etc which asks for an answer from someone: The question is, do we really need a computer?) vprašanje2) (a problem or matter for discussion: There is the question of how much to pay him.) vprašanje3) (a single problem in a test or examination: We had to answer four questions in three hours.) vprašanje4) (criticism; doubt; discussion: He is, without question, the best man for the job.) dvom5) (a suggestion or possibility: There is no question of our dismissing him.) možnost2. verb1) (to ask (a person) questions: I'll question him about what he was doing last night.) spraševati2) (to regard as doubtful: He questioned her right to use the money.) dvomiti•- questionably
- questionableness
- question mark
- question-master
- questionnaire
- in question
- out of the question* * *I [kwésčən]nounvprašanje; (sporno) vprašanje, problem ( the Negro ŋ črnsko vprašanje); zadeva, stvar ( only a question of time samo stvar časa); dvomjuridically preiskava, zasliševanje; parliament predlog (dan na glasovanje), interpelacija; parliament question! — k zadevi! (vzklik govorniku)parliament to put the question — dati na glasovanjejuridically question of law — pravno vprašanjejuridically leading question — sugestivno vprašanjehistory juridically to put s.o. to the question — zasliševati, mučiti kogato beg the question — narediti prenagljen sklep, predpostavljatibeside the question — neprikladen, nevaženbeyond ( —ali past) question — nedvomno, nespornoto call in question — spodbijati, dvomitito come into question — priti v pretres, postati važnoin question — omenjen, za katerega greout of the question — nemogoče, ne pride v poštevto put a question to s.o. — vprašati koga kajwhat is the question? — za kaj gre?II [kwésčən]transitive verb & intransitive verbvprašati, spraševati; juridically izpraševati, zasliševati; dvomiti, podvomiti, vpraševati seit cannot be questioned but (that) — ni dvoma, da
См. также в других словарях:
práven — vna o prid. (ā) nanašajoč se na pravo: pravni predpisi; spoštovati pravne norme / pravne posledice; pravno politično vprašanje / pravni termin; pravna zgodovina / pravni študij; pravna fakulteta / pravni akt odločitev oblastnega organa, po kateri … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕtev — tva o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je umrl: ob cesti so ležali mrtvi ljudje in živali; posloviti se od mrtvega očeta; roditi mrtvega otroka; ugotovila je, da je mrtev; našli so ga mrtvega / v povedni rabi: ekspr. bil je na mestu, v trenutku, takoj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pravíca — e ž (í) 1. kar je v skladu s človekovimi, družbenimi predstavami, pravili o (moralnih) vrednotah: to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica; na koncu je vendarle zmagala pravica; zmeraj je branil pravico, se potegoval za pravico; ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obvéznost — i ž (ẹ) 1. kar se po določenih normah, predpisih mora storiti, opraviti: imeti, izpolniti obveznost; naložili so mu nove obveznosti; družabne obveznosti / to je njihova moralna obveznost dolžnost / delovna obveznost dnevno ali tedensko število… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
